Vsakdo, ki se za\u010dne resno ukvarjati z e-po\u0161tnim marketingom, se prej ali slej sre\u010da z vpra\u0161anjem dostavljivosti oz. po doma\u010de: Zakaj moje sporo\u010dilo pride v mapo “spam”?<\/p>\n
<\/p>\n
Zagotovila, da va\u0161e sporo\u010dilo ne bo kon\u010dalo v spam mapi, vam nih\u010de ne more dati. Verjetno ste v preteklosti \u017ee sli\u0161ali za spam besede<\/a> kot so Viagra ali Rolex, ki jih v sporo\u010dilih ne smete uporabljati? Po izku\u0161njah na\u0161ih strokovnjakov uporaba tak\u0161nih besed sicer res ni priporo\u010dljiva, toda za visoko dostavljivost sporo\u010dila je potrebno \u0161e marsikaj drugega kot le izogibanje spam besedam. Izredno pomembna je npr. tudi visoka kredibilnost sporo\u010dila<\/strong>.<\/p>\n Kredibilnost sporo\u010dila (ang. e-mail reputation) se ustvari na podlagi zgodovine po\u0161iljanja in kazalnikov po\u0161iljanja<\/strong>. Ob tem so pomembni odgovori na slede\u010da vpra\u0161anja:<\/p>\n Vsi ti dejavniki vplivajo na kredibilnost sporo\u010dila. Na kredibilnost sporo\u010dila pa poleg tega vplivajo tudi drugi pomembni dejavniki.<\/p>\n Med ponudniki e-po\u0161te je najdlje \u010dasa v uporabi preverjanje kredibilnosti IP naslova stre\u017enika<\/strong>, ki po\u0161ilja e-po\u0161to. Stre\u017eniki za vsak naslov spremljajo razli\u010dne dejavnike in se na podlagi tega odlo\u010dajo ali bo sporo\u010dilo ozna\u010deno kot vsiljena e-po\u0161ta (spam)<\/strong>. V zadnjem \u010dasu so vedno bolj v uporabi mehanizmi, s katerimi lahko tudi z ve\u010djo gotovostjo avtoriziramo, da je sporo\u010dilo pri\u0161lo z dolo\u010dene domene, zato so ponudniki e-po\u0161te za\u010deli spremljati tudi kredibilnost domene<\/strong>. Pri obeh vrstah preverjanja ponudniki gledajo razli\u010dne dejavnike<\/strong>:<\/p>\n Ponudniki e-po\u0161te preverjajo do kak\u0161nega nivoja je po\u0161iljatelj poskrbel za to, da se sporo\u010dilo avtorizira kot sporo\u010dilo legalnega po\u0161iljatelja. Trenutno sta najbolj v uporabi mehanizma SPF<\/a> (ang. Sender Policy Framework) in identifikacija e-po\u0161te z domenskimi klju\u010di DKIM<\/a>. Ve\u010dji ponudniki e-po\u0161te (Google, Yahoo, Outlook.com) in za to specializirane storitve (Senderbase<\/a>, Reputationauthority<\/a>, Senderscore<\/a>) za vsako domeno in IP naslov vodijo zgodovino po\u0161iljanja ter na podlagi tega predvidevajo kredibilnost po\u0161iljatelja<\/strong>. Nizka kredibilnost po\u0161iljatelja je obi\u010dajno kriva za to, da va\u0161e sporo\u010dilo pristane v mapi za vsiljeno po\u0161to (spam).<\/p>\n Na vsakem ve\u010djem seznamu stikov se bodo prej ali slej zna\u0161li naslovi, ki ne delujejo. Veliko ponudnikov e-po\u0161te \u017ee preverja, \u010de se e-po\u0161ta po\u0161ilja na neobstoje\u010de naslove in v tem primeru po\u0161iljatelja oz. njegova sporo\u010dila s\u010dasoma ozna\u010di za vsiljeno po\u0161to (spam). Zaradi tega je potrebno sezname redno \u010distiti in z njih umakniti nedelujo\u010de naslove. Orodje Dostavljalec ima funkcionalnost, ki to opravi namesto vas, vendar jo morate ro\u010dno aktivirati. Ve\u010d o tem preberite tukaj<\/a>.<\/p>\n Specializirani ponudniki imajo posebne email naslove, ki zgledajo popolnoma normalni, vendar niso nikjer objavljeni in jih uporabljajo le za to, da jih umestijo na pla\u010dljive sezname e-po\u0161tnih naslovov, ki kro\u017eijo naokoli. Vsako sporo\u010dilo, ki pride na tak\u0161en naslov, je dober znak, da po\u0161iljatelj naslova ni pridobil legalno in obstaja velika mo\u017enost, da po\u0161ilja vsiljena sporo\u010dila. To zni\u017euje kredibilnost po\u0161iljatelja. Ta in prej\u0161nji dejavnik sta dobra argumenta proti kupovanju e-mail naslovov na trgu<\/strong>.<\/p>\n V boju proti vsiljeni po\u0161ti so se razvili ponudniki, ki vodijo sezname znanih po\u0161iljateljev vsiljene po\u0161te, tako IP naslove kot domene. Tak\u0161nih ponudnikov je \u010dedalje ve\u010d, med najbolj znane pa sodijo npr. Spamhaus<\/a>, Spamcop<\/a> in podobni. Obstajajo tudi brezpla\u010dne storitve<\/a>, kjer lahko preverite ali se je va\u0161 po\u0161tni stre\u017enik zna\u0161el na tak\u0161nem seznamu. Na \u017ealost se v zadnjem \u010dasu pojavljajo tudi ponudniki, ki za umik IP naslova ali domene s seznama zahtevajo pla\u010dilo, kar v\u010dasih \u017ee malo meji na izsiljevanje.<\/p>\n Ve\u010dji ponudniki spletne e-po\u0161te (Google, Yahoo, Outlook) tudi spremljajo, kak\u0161en je tipi\u010den tedenski obseg emailov, ki ga dobijo z enega IP naslova<\/strong>. V primeru, da ta naenkrat zelo naraste, je to lahko znak, da gre za po\u0161iljatela vsiljene po\u0161te. Na obseg za\u010detnega po\u0161iljanja morajo tako paziti predvsem po\u0161iljatelji, ki imajo sezname z nekaj deset tiso\u010d naslovi. <\/strong> Obstaja namre\u010d dobra praksa, kako IP naslov pravilno “ogreti”<\/strong>. \u010ce ste tak\u0161en po\u0161iljatelj nas kontaktirajte in skupaj bomo na\u0161li ustrezno re\u0161itev!<\/a><\/p>\n Ko je enkrat kredibilnost domene in IP naslova na dovolj visoki stopnji, postane pomembna tudi kredibilnost vsebine. Vsi ponudniki e-po\u0161te \u017ee analizirajo vsebino<\/strong>. Ve\u010dji ponudniki (kot npr. Gmail) imajo razvite svoje sisteme, manj\u0161i ponudniki pa v veliki ve\u010dini uporabljajo odprto-kodne re\u0161itve, ko so SpamAssassin. Vsem re\u0161itvam je skupno, da gledajo razli\u010dne kriterije, ki jih nato tudi to\u010dkujejo<\/strong>. Kadar sporo\u010dilo prese\u017ee dolo\u010deno \u0161tevilo to\u010dk, se \u0161tejeje za vsiljeno po\u0161to (spam).<\/p>\n Kot smo \u017ee omenili, razli\u010dni ponudniki gledajo razli\u010dne dejavnike, vendar sta po na\u0161ih izku\u0161njah dva ve\u010dja “prekr\u0161ka”<\/strong>, ki vplivata na to, da se sporo\u010dilo smatra za vsiljeno e-po\u0161to. In sicer:<\/p>\n Sporo\u010dila, ki vsebujejo le HTML del oz. kjer se HTML in tekstovni del sporo\u010dila razlikujeta, so ponavadi kaznovana. Priporo\u010damo, da poskrbite, da se ta dva dela \u010dimbolj ujemata.<\/p>\n Seveda je pomembno, da se izognete tudi uporabi znanih spam besed. V Dostavljalcu imate funkcijo, ki preveri va\u0161e sporo\u010dilo tudi za spam besede. Koristno jo je vedno uporabiti! Ve\u010d o tem preberite tukaj<\/a>.<\/p>\n Nekateri e-po\u0161tni programi uporabnika opozorijo oz. premaknejo sporo\u010dilo v spam mapo, \u010de vidijo povezave, kjer je besedilo povezave URL, ki pa ka\u017ee na drugo povezavo, kot je napisana<\/strong>. Npr. da bi va\u0161e sporo\u010dilo napisali takole: “Za navodila obi\u0161\u010dite naslednjo spletno stran http:\/\/www.mojadomena.si\/mojastran.html”.\u00a0 Dostavljalec za to, da lahko spremlja statistiko povezav, spremeni povezavo v sledilno obliko povezave oblike http:\/\/moj.dostavljalec.si\/link.php?M=…<\/p>\n V tem primeru se zgodi, da URL ka\u017ee na sledilno povezavo, ki namesto na stran www. mojadomena.si, najprej pelje na na\u0161e stre\u017enike<\/strong>. Podobno taktiko lahko uporabljajo tudi razli\u010dni kriminalci npr. za phishing, zaradi tega e-po\u0161tni programi opozorijo na tak\u0161ne oblike povezav.<\/p>\n Tak\u0161no opozorilo pa se ne bi spro\u017eilo, \u010de bi va\u0161e sporo\u010dilo zapisali na slede\u010d na\u010din: “Oglejte si navodila na na\u0161i spletni strani”, kjer je povezava na pod\u010drtanem delu besedilu.<\/p>\n Zato priporo\u010damo, da nikoli ne kopirate v besedilo golih povezav, ampak jih vedno opremite z ustreznim besedilom!<\/strong><\/p>\n Ve\u010dji ponudniki pri preverjanju kredibilnosti sporo\u010dila gledajo tudi obna\u0161anje uporabnikov in sicer:<\/p>\nKaj je kredibilnost sporo\u010dila?<\/h2>\n
\n
Kredibilnost domene in kredibilnost IP naslova<\/h2>\n
Avtorizacija za po\u0161iljanje<\/h3>\n
\nSporo\u010dila, ki imajo pravilno urejene te tehni\u010dne detajle, so za ponudnike e-po\u0161te bolj kredibilna in zato obstaja ve\u010dja verjetnost, da bodo dostavljena v glavno mapo.<\/p>\nZgodovina po\u0161iljanja<\/h3>\n
Ponudniki e-po\u0161te zagotovo preverjajo vsaj naslednje dejavnike:<\/h2>\n
Po\u0161iljanje na neobstoje\u010de naslove<\/h3>\n
Spam pasti<\/h3>\n
Seznami po\u0161iljateljev vsiljene po\u0161te (ang. spam blacklists)<\/h3>\n
Obseg po\u0161iljanja e-po\u0161te iz dolo\u010denega naslova<\/h3>\n
Kredibilnost vsebine<\/h3>\n
Zgradba HTMLja<\/h3>\n
\n
Enak HTML in tekstovni del<\/h3>\n
Spam besede<\/h3>\n
Prevarantske povezave (ang. Scam links)<\/h3>\n
Interni filtri ve\u010djih ponudnikov<\/h3>\n